Brezcarinska skladišča

Vrednost vseh luksuznih izdelkov po vsem svetu je ocenjena na okoli 4 bilijone dolarjev, medtem, ko je britanska revija The Economist ocenila, da se blago, ki je vredno več sto milijard dolarjev, hrani v brezcarinskih skladiščih (ZFL, Zollfreilager) po vsem svetu. Model brezcarinskega skladišča (ZFL) doživlja svetovni razcvet. Bogati ljudje vedno več denarja vlagajo v dragocenosti, predvsem plemenite kovine. Brezcarinska skladišča so tako priljubljena, ker so po propadu bančne tajnosti eno od zadnjih mest, kjer lahko varno hranite sredstva in to anonimno. Zaupanje v bančni in finančni sistem je več kot zelo nizko in nič ne kaže na izboljšanje, ravno nasprotno. Poleg brezcarinskega trgovanja in hrambe, brezcarinska skladišča strankam ponujajo podobno diskrecijsko pravico, kot so to storile banke pri švicarski bančni tajnosti. Brezcarinska skladišča imajo ekstrateritorialni status, kar pomeni, da je blago praktično na „nikogaršnji zemlji“. Carine in davki na dodano vrednost nastanejo le, če je blago namenjeno prodaji v državi ali se dvigne iz skladišča. Brezcarinske cone so ustvarjene za vse vrste blaga v tranzitu.

Brezcarinska skladišča imajo v Švici dolgo tradicijo. Država ima pionirsko vlogo v tem poslu, ki raste z letno stopnjo okoli 10% in ostaja najpomembnejše vozlišče za brezcarinska skladišča. Razlika med brezcarinskim skladiščem (ZFL) in OZL (Offenes Zollfreilager; "Open Duty-Free Warehouse") je, da carina na lokaciji OZL ni na mestu, temveč le občasno izvaja naključno vzorčenje. Prednost je očitna: ker se OZL ne zanaša na prisotnost carine, lahko kupec kadarkoli (365 dni na leto) pregleda in / ali prevzame svoje blago v OZL. Če so žlahtne kovine v ZFL, mora stranka slediti delovnemu času carine.

Elementum svojim strankam ponuja shranjevanje žlahtnih kovin v enem izmed najvarnejših OZL po vsem svetu: V gorskem masivu St. Gotthard v osrednji Švici - najsodobnejši varnostni sistem v nekdanjem vojaškem zaklonišču, ki so ga uporabljali tudi Švicarji do leta 1990. Stranke podjetja Elementum lahko svoje plemenite kovine shranijo na varno in anonimno lokacijo, jih kadar koli pregledajo ali pa jih prevzamejo. Samo ob fizičnem prevzemom plemenitih kovin iz objekta mora stranka plačati davek na dodano vrednost. Kadarkoli lahko stranka shranjene plemenite kovine proda prodajalcu plemenitih kovin (npr. Elementum d.o.o. oz. Elementum-Ag d.o.o.) ali ga zamenja v zlato (saj v nasprotju s srebrom pri nakupu zlata ni potrebno plačati DDV).

Plemenite kovine kupujemo predvsem za izgradnjo, optimizacijo in zaščito premoženja in zaradi dolgoročnega ohranjanja vrednosti v nestabilnih časih finančne in politične negotovosti. Zato je treba odločitev, kje plemenite kovine hraniti dobro pretehtati. V zadnjih letih lahko prebiremo, da se plemenite kovine iz zahodnega sveta selijo v Azijo, v Švico pa se jih veliko uvozi. Že desetletja je Švica ena izmed najbolj zaželenih lokacij za shranjevanje dragocenosti s strani mednarodnih zasebnih in institucionalnih vlagateljev. Med njimi obstaja prepričanje, da je varovanje v Švici varnejše kot v EU, Veliki Britaniji in ZDA. Skozi zgodovino so ljudje shranjevali zlato in srebro predvsem tam, kjer je bilo najbolj ugodno. Trend je jasen: plemenite kovine zapuščajo pretirano prezadolžen in ranljiv bančni sistem. Švica tradicionalno uživa sloves, da je ena najvarnejših držav za shranjevanje plemenitih kovin, če ne celo najvarnejše. Glavne prednosti:

1. Politična stabilnost

Švica ima večstrankarsko demokracijo in zelo visoko stopnjo neposredne demokracije, saj lahko prebivalstvo s pomočjo referendumov vpliva na politično zakonodajo. Ta kombinacija demokracije ohranja stabilnost političnega sistema, hkrati pa temelji na kompromisu in sodelovanju, ter ga dodatno stabilizira. Vlada deluje na treh ravneh (zvezni, kantonski in lokalni). S svojimi 26 kantoni je Švica vedno veljala za nevtralno, z odličnimi dvostranskimi odnosi s skoraj vsako državo na svetu. Posledično se v Švici nahaja nadpovprečno število podružnic, ki so vključene v mednarodna podjetja in skupine, medtem ko konference in dogodki glavnih mednarodnih organizacij, prav tako velikokrat potekajo v Švici. Švica ni članica EU in to ji je omogočilo, da ostaja neodvisna in z minimalnim vplivom bančnega sistema EU.

2. Valutna stabilnost

Švicarski frank (CHF) se že dolgo obravnava kot varno zatočišče, saj manj kot druge valute izgublja kupno moč od konca zlatih standardov. Moč valute CHF temelji zlasti na moči domačega gospodarstva, nadpovprečnih rezervah zlata in splošnih pričakovanjih, da Švica ne bo povečala svoje valute v enaki meri kot druge države. S skupno 1040 tonami zlata iz švicarske nacionalne banke to predstavlja eno od najvišjih zalog zlata na prebivalca po vsem svetu - kljub 1550 tonam zlata, prodanega med letoma 1999-2004 in 2007-2008. Od leta 1971 se je CHF povišal za več kot 300% v primerjavi z USD.

3. Trgovanje s plemenitimi kovinami #1

Švica ima dolgo zgodovino kot najpomembnejše trgovsko središče na svetu za plemenite kovine. To je tudi posledica dejstva, da je "Zürich Gold Pool" pridobil izjemen pomen v šestdesetih in sedemdesetih letih in postavil "London Gold Pool" v senci. Leta 1971 je bilo 80% prodaje južnoafriškega zlata v Švici (20% preko Londona). Na švicarskem trgu zlata se je večino ruskega zlata obdelovalo v letih 1950-1980. Čeprav je Švica od takrat izgubila nekaj konkurenčnih pogojev iz Londona in New Yorka, je država še vedno eden najpomembnejših centrov za trgovanje, rafiniranje in tranzitno poravnavo, zlasti za Nemčijo, Bližnji vzhod, Indijo in Azijo (zlasti Kitajsko). Več kot 1500 ljudi dela v švicarski industriji rafiniranja plemenitih kovin, saj je globalni center za rafiniranje zlata (približno 70% svetovne rafinerije zlata prihaja iz Švice).

4. Davčne prednosti

Ob nakupu v Švici ni DDV-ja na zlato, pri uvozu pa se ne plača uvozna dajatev. V Švici DDV znaša 7,7% za večino blaga in storitev, z znižanim DDV 2,5% na hrano, knjige, medicino in 3,7% na hotelske nastanitve, vključno z zajtrkom. Nekatere storitve so oproščene DDV (npr. Izobraževanje in zavarovanje).

Za druge plemenite kovine (srebro, platino in paladij) znaša DDV 7,7%. Vendar so tudi te tri "bele" plemenite kovine oproščene plačila DDV, če so shranjene v brezcarinskem skladišču v Švici (na primer visoko zavarovan obok v gorovju St. Gotthard). DDV se plača šele, ko lastnik (tj. Stranka Elementuma) odstrani blago iz objekta ali ko izvajalec opravi dobavo v imenu lastnika / stranke. Če pa se plemenite kovine izvažajo iz Švice (na primer dostava stranki v tujino), se bo uporabil DDV dotične države, medtem ko bo švicarski DDV v višini 7,7% povrnjen.

5. Diskrecija

Tajnost in diskrecija sta del švicarske finančne industrije, saj temelji na zaupanju in dolgoživosti. Vendar so se zakoni o bančništvu v zadnjih letih vse bolj ublažili. Po drugi strani pa ti bančni zakoni ne veljajo za skrbništvo in skladiščenje plemenitih kovin, neodvisno od bank, medtem ko švicarska industrija plemenitih kovin (npr. Rafinerije) ni prizadeta. Odločanje stranke je v Elementumu zelo resno obravnavano.

Ker bančno neodvisno skladiščenje plemenitih kovin ni predmet švicarskih zakonov o bančništvu, računi za shranjevanje niso samo računi bank. Nič ne kaže, da bi se to lahko spremenilo v Švici. Elementum ni dolžan razkriti nobenih pooblastil glede strank, ki so shranile dragocene kovine v Švici. Samo Elementum ima dostop do podatkov in informacij o stranki.

Poleg tega shranjeno premoženje ni del stečajne mase skladišča, kar pomeni, da stranka v vsakem primeru ostaja lastnica svojih plemenitih kovin in ima neomejeno pravico do predaje. Tako stranke / lastniki shranjenih dragocenih kovin nimajo tveganja nasprotne stranke, ker shranjenih vrednosti ne more obračunati Elementum ali skladišče.

Pogodba o skladiščenju, ki jo naročnik podpiše s podjetjem Elementum, spada v okvir splošnega pogodbenega prava Švice in ne po zakonu o bančništvu. Pogodbeno pravo v Švici ureja Švicarski zakon o obligacijskih razmerjih (OR) in je del civilnega zakonika (BGB).